Noah Charney
Hischologija
Če poenostavimo, imamo v arhitekturi dve skrajnosti. Na eni strani je velika avtorska arhitektura in na drugi strani prav tako pomembna lokalna arhitektura. O prvi ste zagotovo že brali – to so dela priznanih arhitekturnih birojev, ki sodelujejo na mednarodnih natečajih po celem svetu in ustvarjajo zgradbe, ki izgledajo vrhunsko, vendar so kot vesoljske ladje, ki pristanejo tam, kjer jih sprejmejo mestni proračuni. Velika arhitekta, kot sta Zaha Hadid in Frank Gehry sta genija. Njune zgradbe so umetniške skulpture, ki lahko stojijo kjerkoli, saj nimajo lokalne pripadnosti.
Lokalni arhitekti pa, na drugi strani, ustvarjajo v dialogu z regionalno tradicijo in tako govorijo v arhitekturnem ljudskem jeziku. Če velike blagovne znamke, kot sta Hadid in Gehry, dokazujejo svojo univerzalno genialnost kadarkoli in kjerkoli, želi na podoben način Tomaž Schlegl utemeljiti lokalno arhitekturno ljudsko govorico, oziroma celo lokalno arhitekturno narečje, značilno za osrednjo Slovenijo.
Schlegl že desetletja ustvarja kot arhitekt in urbanist v Kamniku. Leta 2019 je bil deležen mednarodne pozornosti kot avtor skulpture Kip svobode. Že od nekdaj ga privlačijo arhitekti, ki spoštujejo lokalne značilnosti. Seveda občuduje tudi mednarodne arhitekte, ki kot zvezde zablestijo povsod, kjer se pojavijo njihova dela. A Schlegl kot arhitekt raje ustvari možnost prostoru, da zasije. Arhitektura brez velikih oblikovnih ambicij, ki se zlije s prostorom. Arhitektura, ki enostavno ne spada nikamor drugam, kot tja, kjer se nahaja.
Genij na tem področju je bil največji slovenski arhitekt Jože Plečnik. Njegove zgradbe imajo tako imenovani slovenski “schtimmung”, občutek, ki ga je težko opisati, a se ga dobro zazna v njegovih stavbah. Plečnik je namesto mednarodno cenjenih dragih materialov uporabljal lokalne; uvoženo Carraro je zamenjal z domačim podpeškim marmorjem, s čimer so lokalni mojstri dobili priložnost, da se izkažejo z lastnimi stvaritvami. Nastali so vrhunski izdelki lokalnih obrtnikov, ki so pod Plečnikovo taktirko nadgradili slovenske tradicionalne motive.
Tak pristop pravzaprav ni nič posebnega. Morda je novo le to, da o njem razmišljamo na arhitekturnem področju.
Že dobro desetletje se svet pogovarja o prehranjevanju z lokalnimi živili. Ana Roš propagira sestavine, ki jih uporablja v svoji restavraciji Hiša Franko z dvema michelinovima zvezdicama. Dobavitelji sestavin ne smejo biti oddaljeni od restavracije več kot nekaj kilometrov. Kulinarični popotniki ne obiščejo Ane Roš, da bi poskusili “evropsko hrano”, niti, da bi jedli “slovensko hrano”, ampak, da bi okusili Soško postrv, avtohtono ribo, ki je bila ulovljena kilometer stran od restavracije, v kateri jo strežejo in ni na voljo nikjer drugje.
Ta koncept se zlahka lahko prenese tudi na stavbe. Veliki arhitekti so dosegli vrh v svojem poklicu, a na koncu postrežejo z “evropsko hrano” – vrhunsko in dobro narejeno umetnino, ki pa lahko stoji kjerkoli.
Odličen zrezek, prekrit s tartufi in foie gras, je čudovita jed, ki jo lahko dobite v vsaki vrhunski restavraciji. Pravi ljubitelji pa želijo najboljše od lokalnega. Ko smo v Sloveniji, si zaželimo kranjsko klobaso, ljubljansko zelje, za sladico pa štruklje in gibanico, vse narejeno iz avtohtonih lokalnih sestavin. Zato tudi nova kuharska knjiga JB slovenskega kuharja Janeza Bratovža predstavlja približno 20 avtohtonih sestavin, ki jih najdemo samo v Sloveniji.
Kot velik poznavalec lokalne arhitekture se je Schlegl lotil novega gradbenega projekta Hischa, ki ponuja princip gradnje, primerne za slovensko podeželje. Cilj projekta je ozavestiti širšo javnost o pomenu avtohtone ljudske arhitekture, ki v današnjem času vse bolj izgublja svoj pomen. Globalizem namreč preusmerja pozornost na stavbe velikih arhitektov po svetu, ki izgledajo internacionalno in ustvarjajo mednarodne trende, obenem pa zapostavljajo tradicionalno lokalno arhitekturo.
Schlegl poudarja, da lastniki prepogosto razmišljajo le o izgledu svoje hiše, ne da bi upoštevali tudi njeno povezavo z ostalimi zgradbami v bližini in v celotni regiji.
V turistično najbolj priljubljenih pokrajinah, kot so Toskana, Provansa ali Umbrija, je z odloki o gradnji določeno, da morajo vse podeželske stavbe na zunaj spoštovati osnovne značilnosti tradicionalne gradnje v regiji. V takem kraju se samo ozreš okrog sebe in točno veš, kje si, saj že sama arhitektura pripoveduje o lastnostih kraja in njegovi zgodovini.
V nasprotnem primeru Houston v Texasu slovi po tem, da sploh nima nobenih zakonskih predpisov o gradnji. Tu lahko vsak lastnik zemljišča gradi, kar mu je všeč. Rezultat je mešanica najrazličnejših stilov in kraj, kjer se počutiš zmedeno – kot bi bil povsod in hkrati nikjer.
Največja vrednost vsakega naroda je njegova kultura. Turisti potujejo, da bi videli, okusili in občutili tisto, česar nimajo doma in kar lahko doživijo le na potovanjih.
Schlegl v zadnjem času pri svojem delu opaža trend gradnje tako velikih hiš, kot si jo lastnik lahko privošči, ne glede na to, ali sploh potrebuje toliko prostora. Namesto tega priporoča, da se velikost hiše določi po trenutnih potrebah družine in se pri tem upošteva tudi lokalno estetiko in zgodovino. Pomembno je sodelovanje z lokalnimi obrtniki, ki bodo znali vključiti čim več tradicionalnih slovenskih elementov.
Schlegl bo svoje stališče ponazoril v praksi z gradnjo večnamenskega objekta ob svoji hiši v Tuhinjski dolini. Projekt Hischa oživlja tradicionalno gradbeno estetiko, postopke in materiale, obenem pa uporablja sodobno tehnologijo in druge ugodnosti sodobnega časa.
Celoten postopek izgradnje Hische od zasnove do zaključka bo dokumentiran na videoposnetkih in v knjigi. Ste si kdaj želeli pokukati čez ramo nekoga, ki gradi svoj dom? Kaj pa, če je ta oseba priznani arhitekt? Zdaj imate priložnost, da naredite prav to in pridobite dragocene nasvete, ki jih lahko uporabite v svojih domovih ne glede na to, ali jih načrtujete ali gradite.
Projekt Hischa bo finansiran s prodajo umetniških del. Kako? Če želite, lahko v spletni galeriji kupite unikatno Schleglovo sliko. S tem podprete projekt ohranjanja slovenske kulturne krajine in tradicije ter pridobite nasvete, ki jih lahko uporabite pri svojih oblikovalskih projektih. Kupci unikatnih umetniških del bodo poleg vrhunske slike prejeli še brezplačen dostop do videoposnetkov in knjigo avtorja mednarodnih prodajnih uspešnic, Noaha Charneya, ki bo dokumentirala projekt. Knjiga bo vsebovala dragocen vpogled arhitekta, mojstrov in obrtnikov, vključno s podrobnimi nasveti za tiste, ki načrtujejo ali gradijo svoje domove.
Eksperimentalne hiše imajo v arhitekturi bogato zgodovino. Primer sta Mies van de Rohejev barcelonski paviljon in hiša Dom-ino Le Corbusierja. Hischa je Schleglov praktičen in teoretičen prispevek k tej razpravi. Z ekipo izkušenih mojstrov bo zasnoval in zgradil eksperimentalno hišo, ki ustreza vsem zahtevam sodobnega življenja, je zgrajena iz klasičnih materialov, ki so enostavno dostopni in cenovno ugodni in bo obenem spoštovala načela ljudske arhitekture, značilne za osrednjo Slovenijo. Skratka, cenovno najbolj ugodna arhitektura, ki krepi kulturno samozavest in je popolnoma sodobna in uporabna.
Bistvo Hische je njena vsestranskost. Schlegl kljub položaju uveljavljenega arhitekta meni, da bi se morali pri gradnji na podeželju arhitekti umakniti v ozadje in enakovredno sodelovati z ostalimi obrtniki. Iz tega razloga bo Hischo izvajal po načelu izmenjave znanja in izkušenj. Lokalni mojstri in obrtniki bodo pri projektu aktivni udeleženci in ne le izvajalci arhitektovih navodil. To je projekt vzajemnega izobraževanja, pri katerem se Schlegl uči toliko, kot poučuje.
